Vsake toliko se s tremi prijatelji iz različnih koncev sveta dobimo na Skaypu in skupaj meditiramo ter si držimo prostor, ko delimo svoje zgodbe. Zadnjič sem bila pod stresom in zelo utrujena zaradi dela. Nisem točno vedela, kako bom lahko speljala srečanje. Uro pred začetkom mi je tudi prijateljica iz te skupine poslala sms, da je bolna in da ne ve, če bo lahko zraven, vendar se je tik pred zdajci odločila, da se nam pridruži. Druga udeleženka nam je zaupala skrb, da ima polno glavo misli ter da čuti, da v skupino nič ne prispeva. In četrti udeleženec je omenil, da ni že spal več kot 2 uri zadnje 3 dni ter da je rahlo odsoten.
No, šment, res smo bili posrečeni v vseh naših doživljanjih, ki smo jih prinesli v skupino! Pa vendar je vse lepo steklo in vsi smo se lahko dobro sprostili, prejeli zdravljenje, si zvišali vibracijo ter se nasmejali. Srca so se nam odprla. Videla sem, kakšno dragoceno darilo smo drug drugemu in vse, kar je pomembno, je naša prisotnost.
Dovolj smo takšni, kot smo in pomembno je, da se odločimo, da se bomo prikazali/pokazali. V angleščini najdemo krasen izraz ‘to show up’, ki dobro opiše to situacijo. Včasih si mislimo (sploh v duhovnih krogih), da ker smo v tako nizkih energijah, se ne moremo dobiti s prijateljem ali oditi na neko srečanje, ampak moramo ostati sami in delati na sebi. V čemer je seveda delček resnice. Še večja resnica pa je, da smo drug drugemu pomembni ter da smo del sestavljanke življenja, dovolj dobri takšni, kakršni smo.
Naša prisotnost vedno v globini nosi mir, četudi je na površju kaos.
Leja
Ples Srca 