Moj sinko je upihnil prvo svečko. Zavita sem v žar, ki ga občutim kot mama, ko z njim bivam v najini samorogovi deželi. Preživeli smo kar nekaj dni praznovanja in veselja. Želela sem proslaviti tudi prvo leto materinstva, ki je ključen del rojstnih dnevov – proslavljata namreč dva, pa kar nisem znala priti do srca in začutiti, kako je proslavljati materinstvo. Nisem vedela kako naj to storim in znotraj sebe sem iskala kakšno idejo in čakala, da se napravi prostor med konstantnim hitenjem menjanja plenic in preoblačenjem, ker vmes stalno joka, med brisanjem hrane po tleh – pol dneva namreč preživim na kolenih, med pritoževanjem v svoji glavi, kako me boli križ in telo, ko že spet želi, da ga nosim… In da o spancu ne govorim.
In vmes je toliko sreče in iskric in žara, da komaj dohajam z zavedanjem, čutenjem … Proslaviti porod ni lahko, saj je to dogodek, ki gre tako globoko, da je težko ponovno začutiti jedro življenja.

Kako zanimivo, da mi je pri tem nehote pomagala ravno moja mama, ki vedno piše najlepše čestitke. V prvo Noelovo čestitko je v dveh verzih Cankarjevih Dunajskih večerov spremenila nekaj besed in naslovila pesem ‘Ob letu osorej’. Zapis me je zadel globoko v srce, me odprl in mi napravil tisti prostor, po katerem sem hrepenela, da ga ponovno čutim. In proslavila sem s pesmijo. Besede so opisale točno to, kar doživljava v teh dnevih – popolno preprostost življenja, ki zajema srčiko vsega, kar je in je najlepše, kar lahko človek občuti. Orišejo trenutke, ki trajajo sekundo in se čutijo kot večnost. Tako kot prvo leto najinega življenja, ki je minilo v sekundi, pa vendar je bilo tako bogato, da se zdi, da je za mano cela večnost.
‘In samo solnce,
same pesmi
in sam avgustovski poletni čas.
Nedolžno zro oči otroške
in mlad in lep je mamin obraz.’
Za Cankarja v zbirki Erotika iz katere prihajajo verzi, in zame, je erotika čutnost. Nagovarja plodnost žensk, plodnost narave. Plodnost in rojstvo sta tisto, kar najbolj proslavljamo globoko v sebi, ko proslavljamo življenje samo. Brez tega nas ni, brez tega ni ničesar. In takole, ko gre avgust h koncu, se še posebej čuti plodovitost narave, ko vse cvrči in se medi. Poletni sij, zlat in bogat. Kot objem mame. Kot prvi rojstni dan.