Zadnjič mi je oseba, ki mi je blizu in me dobro pozna, z dobrodušnostjo rekla: »Vidiš Leja, kljub vsem delavnicam se nisi čisto nič spremenila.« Začuda se nisem začela braniti ali opravičevati ter nisem skoraj odprla powerpoint prezentacije ter začela naštevati z dokazi v petdesetih alinejah, kako je delo na sebi vplivalo na moje življenje. Ostala sem v svojem miru in delila prostor dobrodušnosti, ki je stala za temi besedami.
Dala sem času prostor, da spregovori. In se je utrnilo: Ljudje globoko v svojih srcih ne beremo določenih knjig in hodimo na delavnice, seminarje, terapije, izobraževanja … z namenom, da bi se spremenili, temveč da bi sprejeli. Da bi z ljubeznijo v celoti zaobjeli naše največje ‘pomanjkljivosti’ in bolečino. Ker ravno naše sence nas skozi to ljubezen sprejemanja učijo življenjske resnice in učijo nas ljubiti … sebe … in vse kar je.
Sprejemati in ljubiti.
Wow, zelo lepo spoznanje. Delim naprej z dušami, ki jih ljubim. In sprejemam. Hvala Leja.
LikeLiked by 1 person
Ljuba Mila, hvala! ❤
LikeLike
Boljše sestre si ne bi mogel želeti, RTM! Tvoj bratec, Mitja
LikeLike
Dragi Mitja, vesela sem, da si deliva to pot kot brat in sestra. Tud jaz te mam rada! ❤
LikeLike